DERMATOLOGIJA

S čim se ukvarja dermatolog?

Dermatolog se ukvarja s prepoznavanjem, diagnozo in zdravljenjem bolezni kože, nohtov, lasišča in sluznic. Dermatolog se ukvarja tudi s kozmetičnimi postopki, ki izboljšujejo videz kože. Nekatera ključna področja dermatologije vključujejo:

Kožne bolezni: Dermatologi se ukvarjajo z diagnozo in zdravljenjem različnih kožnih bolezni, kot so ekcemi, dermatitis seboreja, psoriaza, rožnati lišaj, akne, kožni rak in madeži.
Nohtne bolezni: Dermatologi obravnavajo tudi težave z nohti, kot so glivice nohtov, deformacije nohtov in težave z lomljivimi nohti.
Lasiščna obolenja: Dermatologi se ukvarjajo z diagnozo in zdravljenjem lasiščnih obolenj, kot so prhljaj, izpadanje las, seboroični dermatitis, luskavica lasišča in druge bolezni, ki prizadenejo lasišče.
Kozmetična dermatologija: Dermatologi lahko izvajajo kozmetične postopke, kot so injekcije botulin toksina ali tkivnih polnil, dermalni pilingi, lasersko zdravljenje in drugi postopki, ki izboljšujejo videz kože.
Kirurška dermatologija: Dermatologi lahko izvajajo kirurške posege, kot so odstranjevanje madežev, kožnih tumorjev, pa tudi druge kozmetične posege, kot so obnova kože po poškodbah, brazgotinjenju in drugih estetskih okvarah.
Dermatopatologija: Dermatologi lahko uporabijo biopsijo kože, da ugotovijo vzrok kožne bolezni ali spremembe kože in ugotovijo, ali gre za maligni ali benigni tumor.
Diagnostika in zdravljenje spolnoprenosljivih bolezni.

Kot lahko vidimo, se dermatologija ukvarja s številnimi področji, ki vključujejo zdravljenje kožnih bolezni, nohtov, lasišča in sluznic in s kozmetičnimi postopki. Dermatologi imajo znanje in strokovno usposobljenost za diagnosticiranje in zdravljenje številnih težav s kožo, ki vplivajo na kakovost življenja posameznika.

Kako izgleda pregled kože pri dermatologu?

Pregled kože pri dermatologu običajno vključuje zdravniški pregled celotne kože, vključno s skalpom, ušesi, ustnicami, ustno votlino, pazduhami, genitalijami, stopali in področja med prsti.

Pregled kože običajno vključuje tudi uporabo dermatoskopa, posebne vrste mikroskopa, ki omogoča podrobnejši pregled nepravilnosti kože. Dermatoskop poveča površino kože in omogoča dermatologu, da bolje pregleda kožne spremembe.

Če dermatolog med pregledom najde sumljivo nepravilnost na koži, lahko izvede biopsijo, da se ugotovi, ali gre za kožni rak ali drugo kožno bolezen. Biopsija običajno vključuje odvzem vzorca kože in pošiljanje vzorca v patohistološki laboratorij za nadaljnjo analizo.

Pregled kože pri dermatologu je pomemben za odkrivanje morebitnih kožnih bolezni, ki jih je najbolje zdraviti v zgodnji fazi. Zato je priporočljivo, da se osebe, ki imajo večje tveganje za kožnega raka redno pregledujejo pri dermatologu. Mednje štejemo na primer tiste z velikim številom znamenj, tiste, ki so bili v preteklosti izraziteje izpostavljeni soncu ali tiste z družinsko anamnezo kožnega raka.

EKCEM

Zakaj nastane kožni ekcem?

Kožni ekcem, znan tudi kot atopijski dermatitis, je kožna bolezen, ki se kaže v obliki srbečih, rdečih in luskastih izpuščajev na koži. Nastane zaradi vnetja kože, ki povzroči okvaro kožne pregrade in zmanjša sposobnost kože, da zadrži vlago. Ta okvara lahko povzroči vnetne reakcije in sproži srbenje, kar vodi do praskanja kože, kar pa lahko še poslabša stanje.

Natančen vzrok za nastanek atopijskega dermatitisa ni znan, vendar pa gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov. Ljudje z družinsko anamnezo ekcema, astme in senenega nahoda so bolj nagnjeni k razvoju te kožne bolezni. Poleg tega lahko ekcem povzroči tudi stik z dražečimi snovmi, kot so mila, kozmetični izdelki, kemikalije in alergeni, kot so cvetni prah, pršice in živalska dlaka. Poleg tega lahko stres in pomanjkanje spanja poslabšata simptome ekcema.

Simptomi atopijskega dermatitisa vključujejo srbečico, rdečico, luščenje in otekanje kože. Izpuščaji se najpogosteje pojavijo na obrazu, rokah, nogah in vratu, vendar se lahko pojavijo tudi na drugih delih telesa.

Kako zdravimo ekcem?

Obstaja več vrst ekcema, vendar so za zdravljenje vseh uporabljena podobna zdravljenja. Zdravljenje ekcema običajno vključuje kombinacijo ukrepov, ki pomagajo zmanjšati vnetje, vlažiti in mehčati kožo ter zmanjšati srbenje.

Nekateri koraki, ki jih lahko uporabite pri zdravljenju ekcema, vključujejo:

Vlaženje kože: Uporabite vlažilne kreme in losjone, da kožo navlažite. Nanašajte jih večkrat na dan in po potrebi, še posebej po kopanju ali tuširanju.
Izbira nežnih izdelkov za čiščenje: Uporabljajte nežne izdelke za čiščenje, kot so mila, ki so obogatena z vlažilnimi sestavinami.
Izogibanje sprožilcem: Poskusite preprečiti stik z dražilnimi snovmi, ki lahko poslabšajo simptome, kot so milo, parfumi, določena hrana in kemikalije.
Uporaba kortikosteroidnih krem: Kortikosteroidne kreme so pogosto predpisane za zdravljenje ekcema. Pomagajo zmanjšati vnetje in srbenje ter spodbujajo celjenje kože. Vendar pa jih je treba uporabljati le po navodilih zdravnika in le za krajši čas.

Zdravila: V hudih primerih se lahko uporabijo tudi druga zdravila, kot so imunomodulatorji (takrolimus), antihistaminiki ali antibiotiki.
V nekaterih primerih lahko dermatologi priporočajo tudi fototerapijo, ki uporablja ultravijolično svetlobo za zdravljenje kožnih bolezni, vključno z atopijskim dermatitisom.
Izogibanje praskanju: Čeprav lahko srbenje povzroči veliko neugodja, se izogibajte praskanju, saj lahko to poslabša simptome in povzroči okužbe.
Spremembe življenjskega sloga: Nekateri ljudje opazijo, da lahko spremembe v življenjskem slogu, kot so zdrava prehrana, vadba in zmanjšanje stresa, pomagajo zmanjšati simptome ekcema.

Zdravljenje ekcema je pogosto dolgotrajen proces, ki zahteva doslednost in potrpežljivost. Pomembno je, da se posvetujete z zdravnikom ali dermatologom, ki vam bo pomagal pri pravilni diagnozi in zdravljenju ekcema.

SEBOROIČNI DERMATITIS

Zakaj nastane seboroični dermatitis?

Seboroični dermatitis nastane zaradi kombinacije več dejavnikov, ki vplivajo na kožo in njeno delovanje. Natančni vzroki za nastanek te kožne bolezni še niso v celoti razumljeni, vendar so bili identificirani nekateri dejavniki, ki prispevajo k njegovemu razvoju:

Glivična okužba: V nekaterih primerih seboroični dermatitis povzroča kvasovka Malassezia, ki se normalno nahaja na koži in lasišču.
Hormonske spremembe: Nihanja ravni hormonov v telesu, kot so androgeni in estrogeni, lahko povzročijo povečanje aktivnosti lojnic in posledično seboroični dermatitis.
Stres: Stres lahko vpliva na imunski sistem in s tem prispeva k razvoju vnetnih kožnih bolezni, kot je seboroični dermatitis.
Genetika: Če ima vaša družina anamnezo te bolezni, ste morda tudi sami bolj dovzetni za njeno razvijanje.
Hladno vreme: Nekateri ljudje opazijo, da se simptomi seboroičnega dermatitisa poslabšajo v hladnem vremenu.
Nekatera živila: Nekatera živila, kot so mlečni izdelki, kava, čokolada in oreški, lahko poslabšajo simptome seboroičnega dermatitisa pri nekaterih ljudeh.

Poleg teh dejavnikov lahko seboroični dermatitis poslabšajo tudi drugi zunanji dejavniki, kot so uporaba močnih čistil, parfumov in drugih kozmetičnih izdelkov, ki dražijo kožo. Prav tako se simptomi pogosto poslabšajo zaradi stika s pogosto uporabljenimi predmeti, kot so klobuki, lasnice, ščetke za lase in brisače.

Zdravljenje seboroičnega dermatitisa običajno vključuje uporabo protivnetnih zdravil, krem in šamponov ter izogibanje sprožilnim dejavnikom, ki lahko poslabšajo simptome.

Kako prepoznamo seboroični dermatitis?

Seboroični dermatitis je kožna bolezen, ki se kaže v obliki luskastih, srbečih in rdečih madežev na koži. Najpogosteje prizadene lasišče, lahko pa se pojavi tudi na obrazu, vratu, prsih in drugih delih telesa. Simptomi seboroičnega dermatitisa se lahko poslabšajo v hladnem in suhem vremenu ali pri stresu.

Seboroični dermatitis je pogostejši pri moških kot pri ženskah in se najpogosteje pojavi med puberteto in starostjo 50 let. Natančen vzrok za nastanek te kožne bolezni ni znan, vendar predvidevamo, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov.

Prepoznavanje seboroičnega dermatitisa je običajno preprosto, saj se simptomi pojavijo na vidnih delih kože, kot je lasišče, obraz in vrat. Na lasišču se simptomi kažejo v obliki luskastih oblog, rdečice in srbečice, ki se lahko širijo na čelo, obrvi in za ušesi. Na obrazu se simptomi kažejo v obliki rdečih in luskastih izpuščajev, ki se pojavljajo predvsem na nosu, predelu med obrvmi in okoli ust. Na prsih in hrbtu se simptomi kažejo v obliki srbečih rdečih madežev.

Če sumite, da imate seboroični dermatitis, se posvetujte z dermatologom, ki bo lahko potrdil diagnozo in predpisal ustrezno zdravljenje.

Kako zdravimo seboroični dermatitis?

Zdravljenje seboroičnega dermatitisa je odvisno od resnosti in obsega bolezni ter posameznih značilnosti pacienta. Za zdravljenje seboroičnega dermatitisa se običajno uporabljajo lokalna zdravila, kot so šamponi, kreme in losjoni, ter sistemsko zdravljenje.

Lokalna zdravila vključujejo šampone, ki vsebujejo protiglivična in protivnetna sredstva, kot sta ketokonazol in salicilna kislina, ter kreme in losjone, ki vsebujejo kortikosteroide, imunomodulatorje, kot sta takrolimus in pimekrolimus, in antifungalna zdravila, kot sta klotrimazol in mikonazol. Šamponi se uporabljajo za zdravljenje seboroičnega dermatitisa na lasišču, kreme in losjoni pa se uporabljajo za zdravljenje seboroičnega dermatitisa na drugih delih telesa.

Sistemsko zdravljenje se uporablja za zdravljenje hujših oblik seboroičnega dermatitisa in vključuje uporabo peroralnih antimikotikov, kot je flukonazol, ter peroralnih kortikosteroidov, kot je prednizon.

Poleg zdravil lahko spremembe življenjskega sloga, kot so redno pranje lasišča, uporaba nežnih šamponov in izogibanje agresivnim izdelkom za nego las, pomagajo zmanjšati simptome seboroičnega dermatitisa. Poleg tega lahko izogibanje stresu, zdrava prehrana in izogibanje kajenju pomagajo zmanjšati vnetje in izboljšati stanje kože.

Učinkovitost zdravljenja seboroičnega dermatitisa je odvisna od resnosti bolezni in posameznih značilnosti pacienta. Redno upoštevanje zdravniških navodil in zdravljenje na daljši rok lahko pomagata preprečiti ponovitve seboroičnega dermatitisa in izboljšati kakovost življenja pacienta.

PSORIAZA

Kaj je značilno za psoriazo in kje se najprej pojavi?

Psoriaza je avtoimunska bolezen, ki prizadene kožo in sklepe. Značilna je po pojavu rdečih, povišanih in luskastih plakov na koži, ki se lahko pojavijo na različnih delih telesa, vključno s koleni, komolci, lasiščem, hrbtom, trebuhom in spolovilom.

Za psoriazo je značilna tudi nenormalno hitra rast kožnih celic, ki se kopičijo na povrhnjici in tvorijo rdeče in belkaste luske. Koža je lahko tudi srbeča, suha in razpokana, kar lahko povzroči bolečino in nelagodje.

Psoriaza se lahko pojavi na kateremkoli delu telesa, vendar se najpogosteje pojavi na kolenih, komolcih in lasišču. Pri nekaterih ljudeh se lahko simptomi psoriaze pojavijo samo na enem delu telesa, medtem ko se pri drugih simptomi lahko razširijo na več delov telesa.

Prvi simptomi psoriaze se običajno pojavijo med puberteto in starostjo 30 let, vendar se lahko pojavijo tudi kasneje v življenju. Natančen vzrok za nastanek psoriaze ni znan, vendar se verjame, da gre za kombinacijo genetskih in okoljskih dejavnikov.

Če sumite, da imate psoriazo, se posvetujte z dermatologom, ki lahko postavi diagnozo in predpiše ustrezno zdravljenje.

Kako zdravimo psoriazo in kako učinkovito je lahko zdravljenje?

Zdravljenje psoriaze je odvisno od resnosti in obsega bolezni ter posameznih značilnosti pacienta. Zdravljenje psoriaze lahko vključuje lokalno zdravljenje, sistemsko terapijo in fototerapijo. Pri blagih do zmernih oblikah psoriaze se običajno začne z lokalnimi zdravili, medtem ko se sistemsko zdravljenje uporablja pri hujših oblikah psoriaze.

Lokalna zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje psoriaze, vključujejo kortikosteroide, salicilno kislino, retinoide in imunomodulatorje. Kortikosteroidi se uporabljajo za zmanjšanje vnetja in srbenja na koži, salicilna kislina pa pomaga odstraniti odmrle kožne celice. Retinoidi spodbujajo regeneracijo kože, imunomodulatorji pa zmanjšujejo vnetje in imunsko odzivnost.

Sistemsko zdravljenje vključuje uporabo zdravil, kot so metotreksat, ciklosporin, acitretin in biološka zdravila, kot so adalimumab, etanercept, infliksimab in ustekinumab. Ta zdravila se uporabljajo pri hujših oblikah psoriaze in delujejo tako, da zavirajo imunski sistem.

Fototerapija vključuje uporabo svetlobne terapije, ki zmanjšuje vnetje in srbenje na koži. Fototerapija se izvaja v zdravstvenih ustanovah in vključuje izpostavljanje kože določenim vrstam svetlobe.

Učinkovitost zdravljenja psoriaze je odvisna od resnosti bolezni in posameznih značilnosti pacienta. Pri blagih do zmernih oblikah psoriaze lahko lokalna zdravila pomagajo obvladovati simptome in zmanjšati vnetje, medtem ko je za hujše oblike psoriaze potrebno sistemsko zdravljenje. Biološka zdravila so v zadnjih letih postala zelo učinkovita in varna možnost zdravljenja hujših oblik psoriaze.

Poleg zdravil lahko tudi spremembe življenjskega sloga, kot so zdrava prehrana, izogibanje stresu, redna telesna aktivnost in izogibanje kajenju, pomagajo zmanjšati simptome psoriaze. Zgodnje zdravljenje in upoštevanje zdravniških navodil lahko pomagata preprečiti dolgoročne zaplete psoriaze in izboljšati kakovost življenja pacienta.

AKNE

Zakaj nastanejo akne?

Akne so vnetna kožna bolezen, ki nastane, ko se lasni mešički in lojnice na koži zamašijo. Na koži je normalno prisoten sebum, ki pomaga vlažiti in zaščititi kožo, vendar preveč sebuma lahko povzroči zamašitev lasnega mešička in tvorbo ogrcev. Bakterije, ki normalno naseljujejo kožo, se lahko nato razmnožujejo v zamašenem foliklu, kar povzroči vnetje in nastanek aken.

Nastanek aken lahko povzročijo tudi drugi dejavniki, kot so hormonske spremembe, ki lahko spodbudijo proizvodnjo sebuma, določena zdravila, ki lahko vplivajo na ravnovesje hormonov v telesu, stres, ki lahko vpliva na hormone in poslabša vnetje ter genetska nagnjenost.

Akne se običajno pojavijo na obrazu, vratu, prsih, hrbtu in ramenih, saj so to področja, kjer je koža najbolj izpostavljena znojenju, trenju in drugim dejavnikom, ki lahko povzročijo zamašitev lasnih mešičkov in nastanek aken.

Zdravljenje aken vključuje čiščenje kože, uporabo zdravil in spremembe življenjskega sloga. V lažjih primerih lahko pomagajo izdelki brez recepta, kot so čistilni geli in losjoni, v hudih primerih pa se lahko uporabijo zdravila, kot so antibiotiki, retinoidi in hormonsko terapijo. Pri zdravljenju aken je pomembno tudi izogibanje izpostavljanju soncu in drugim dejavnikom, ki lahko poslabšajo stanje kože.

Kdaj moramo zaradi aken poiskati pomoč dermatologa?

Večina ljudi ima težave z aknami občasno in jih lahko rešujejo s pomočjo preprostih načinov, kot so uporaba blagih čistilnih sredstev in krem ter izogibanje mastni hrani. Vendar pa obstajajo primeri, ko je obisk dermatologa nujen.

Dermatologa je potrebno obiskati:

Če so akne zelo izrazite in se ne izboljšajo z uporabo preprostih načinov zdravljenja.
Če akne povzročajo hudo vnetje in bolečine.
Če akne puščajo madeže ali brazgotine na koži.
Če akne vplivajo na samopodobo in povzročajo čustveno stisko.
Če obstajajo drugi simptomi, kot so srbenje, rdečina ali luščenje.
Če se akne pojavijo na drugih delih telesa, ne samo na obrazu, na primer na hrbtu ali prsih.

Dermatolog lahko pomaga pri izbiri pravega zdravljenja aken, ki ustreza posamezniku, njegovi koži in stopnji resnosti aken. Čeprav so akne običajno neškodljive, je pomembno, da jih zdravimo pravilno, saj lahko nezdravljene akne povzročijo brazgotine, trajno spremembo pigmentacije in druge težave s kožo.

Kakšne sodobne oblike zdravljenja aken poznamo?

Akne so zelo pogosta kožna bolezen, ki jo povzroča vnetje lasnih mešičkov na koži. Obstaja veliko načinov zdravljenja aken, odvisno od resnosti stanja. Sodobne oblike zdravljenja aken vključujejo:

Topikalna zdravila: to so zdravila, ki se nanesejo neposredno na kožo, kot so kreme, geli in losjoni. Najpogostejši topikalni zdravili za akne sta benzil peroksid in retinoidi. Benzil peroksid deluje tako, da zmanjša vnetje in ubije bakterije, ki povzročajo akne, medtem ko retinoidi pomagajo uravnavati proizvodnjo olja v koži in preprečujejo zamašitev por.
Oralna zdravila: zdravila, ki se jemljejo peroralno, kot so naprimer antibiotiki, pomagajo zmanjšati vnetje in ubijajo bakterije, ki povzročajo akne. Druga oralna zdravila za akne so hormonska zdravila, kot so kontracepcijske tablete in spironolakton, ki pomagajo uravnavati raven hormonov in zmanjšajo proizvodnjo olja v koži. Uveljavljeno je tudi zdravljenje z retinoidi.
Kemični pilingi: to je postopek, pri katerem se na kožo nanese kemična raztopina, ki odstrani zgornjo plast kože in odpre pore. To pomaga pri odstranjevanju odmrlih kožnih celic in zmanjšanju zamašenosti por.
Laserska terapija: to je postopek, pri katerem se na kožo uporabi laserska svetloba, ki zmanjša vnetje in spodbuja rast novega kolagena, kar pomaga pri zdravljenju aken.
Fotodinamična terapija: to je postopek, pri katerem se na kožo nanaša fotosenzibilizator, ki se nato aktivira z lasersko svetlobo. To pomaga pri zmanjševanju vnetja in uničenju bakterij, ki povzročajo akne.
Kozmetični postopki: vključujejo mikrodermoabrazijo, kjer se odstranijo zgornje plasti kože s pomočjo finih kristalov in iztiskanje aken, kjer se iztisne zamašene pore.

Kot lahko vidimo, obstaja veliko sodobnih načinov zdravljenja aken, od katerih je vsak namenjen reševanju različnih vrst aken in stopnji njihove resnosti. Pomembno je, da se pred začetkom zdravljenja posvetujete z dermatologom, ki vam bo pomagal izbrati pravi način zdravljenja za vas.

KOŽNI RAK

Kateri dejavniki zvišujejo tveganje za nastanek kožnega raka?

Nekateri dejavniki lahko povečajo tveganje za nastanek kožnega raka. Med najpomembnejše dejavnike tveganja spadajo:

Izpostavljenost soncu: Prekomerno izpostavljanje soncu in pogosto sončenje povečata tveganje za nastanek kožnega raka. To vključuje tudi uporabo solarijev.
Genetika: Nekatere genetske mutacije lahko povečajo tveganje za razvoj kožnega raka. Na primer, osebe z družinsko anamnezo melanoma imajo večje tveganje za razvoj tega raka.
Starost: Starejši ljudje imajo večje tveganje za razvoj kožnega raka.

Tip kože: Osebe s svetlo kožo, rdečimi ali svetlo rjavimi lasmi ter modrimi ali zelenimi očmi imajo večje tveganje za nastanek kožnega raka kot osebe z rjavimi lasmi, rjavimi očmi in temnejšo kožo.
Znamenja: Osebe z velikim številom znamenj imajo večje tveganje za nastanek kožnega raka.
Imunski sistem: Oslabljen imunski sistem povečuje tveganje za nastanek kožnega raka.
Kemična izpostavljenost: Nekatere kemikalije, kot so arzen, katran in nekatere vrste olj, povečajo tveganje za razvoj kožnega raka.
Prejšnji kožni rak: Osebe, ki so imele že prej kožnega raka, imajo večje tveganje za ponovitev.

Če imate enega ali več od teh dejavnikov tveganja, je potrebno poleg rednega samopregledovanja kože vršiti tudi redne preglede kože pri dermatologu.

Katere so najpogostejše oblike kožnega raka?

Najpogostejše oblike kožnega raka so bazocelularni karcinom, ploščatocelični karcinom in melanom.

Bazalnocelični karcinom je najpogostejša oblika kožnega raka. Navadno se pojavi na predelih kože, ki so bili izpostavljeni soncu, kot so obraz, ušesa, lasišče, vrat, roke in ramena. Običajno se pojavi kot majhna, gladka, bledeča, biserno bela ali roza izboklina, ki ima ponavadi v sredini razjedo, ki se ne zaceli.

bazalnocelični karcinom kože, bazocelularni karcinom kože, BCC

Ploščatocelični karcinom se lahko pojavi na katerem koli delu telesa, ki je bil izpostavljen soncu, vključno z obrazom, ušesi, vratom, rokami in rameni. Običajno se pojavi kot trden, rdečkast, luskast ali krastav izrastek, ki lahko krvavi ali se na njemu pojavi razjeda.

Melanom je manj pogost kot bazalnocelični in ploščatocelični karcinom, vendar je najbolj smrtonosen tip kožnega raka. Melanom se lahko pojavi na katerem koli delu telesa, tudi na predelih, ki niso bili izpostavljeni soncu. Melanom se običajno pojavi kot temno pigmentiran madež ali pikica, ki ima neenakomerno barvo in neenakomerne robove.

Pomembno je vedeti, da lahko kožni rak pri vsaki osebi izgleda nekoliko drugače, zato mora vsako spremembo kože, ki se ne zaceli ali izgleda nenavadno, pregledati dermatolog.

BOLEZNI NOHTOV

Katere so najpogostejše bolezni nohta?

Nekaj najpogostejših bolezni nohtov so:

Onihomikoza: To je okužba nohta, ki jo povzročajo glivice. Noht postane rumenkast, zadebeljen in se lahko začne luščiti. Običajno se začne na konici nohta in se širi proti korenu.
Oniholiza: To je ločitev nohta od nohtne posteljice. Noht postane mehak in se lahko začne luščiti. Pogosto se zgodi zaradi poškodbe nohta ali pogoste izpostavljenosti kemikalijam.
Paronihija: To je okužba kože okoli nohta, ki lahko povzroči rdečico, bolečino in oteklino.
Ploščati nohti: To je stanje, pri katerem se nohtne plošče sploščijo, lahko pa tudi razpokajo ali se začnejo luščiti. To se lahko zgodi zaradi staranja, psoriaze ali drugih bolezni.
Vrzel v nohtu: To se zgodi, ko se noht razcepi ali odpre. To se lahko zgodi zaradi poškodbe nohta ali dolgotrajne izpostavljenosti kemikalijam.

Če opazite kake spremembe na nohtih, je pomembno, da se o tem posvetujete z dermatologom.

Kako zdravimo onihomikozo?

Onihomikoza, poznana tudi kot glivična okužba nohtov, je lahko dolgotrajna in trdovratna težava, vendar jo je mogoče zdraviti. Obstaja več načinov zdravljenja onihomikoze, vključno z zdravili na recept, zdravili brez recepta in domačimi sredstvi.

Zdravila na recept: Zdravnik lahko predpiše protiglivično zdravilo, kot so terbinafin, itrakonazol ali flukonazol, ki ga je treba jemati oralno. Te tablete se običajno jemljejo enkrat na dan več tednov ali mesecev, odvisno od resnosti okužbe.
Zdravila brez recepta: Na voljo so tudi zdravila brez recepta, kot so kreme, laki in geli, ki vsebujejo protiglivične sestavine, kot so undecileninska kislina, klotrimazol ali mikonazol. Ta zdravila se običajno nanesejo neposredno na okužen noht in okoliško kožo.
Domača sredstva: Domača sredstva, kot so olje čajevca, jabolčni kis, soda bikarbona, beli kis in česen, lahko pomagajo zmanjšati simptome in preprečiti širjenje okužbe. Vendar pa učinkovitost teh sredstev ni znanstveno dokazana in lahko traja dalj časa, da dosežete želene rezultate.

Pomembno je vedeti, da je zdravljenje onihomikoze dolgotrajen proces, ki zahteva potrpljenje in doslednost pri uporabi zdravil ali domačih sredstev. Poleg tega je pomembno sprejeti preventivne ukrepe, kot so nošenje primernih čevljev in nogavic, redno vzdrževanje higiene nog in nohtov ter izogibanje mokrim in vlažnim okoljem, ki lahko spodbujajo rast glivic. Če se simptomi poslabšajo ali se ne izboljšajo, se posvetujte z zdravnikom.

BOLEZNI LASIŠČA

Katere so najpogostejše bolezni lasišča?

Lasišče je področje na glavi, kjer rastejo lasje. Obstaja več bolezni in stanj, ki lahko prizadenejo lasišče. Nekatere najpogostejše bolezni lasišča so:

Seboroični dermatitis: Gre za vnetno stanje, ki lahko prizadene lasišče, obraz in druga področja telesa. Značilen simptom je srbečica in luskavost kože.
Alopecija areata: Gre za avtoimunsko bolezen, pri kateri imunski sistem napade folikle las, kar lahko povzroči izpadanje las na katerem koli delu telesa, vključno z lasiščem.
Luskavica: Gre za kožno bolezen, ki lahko prizadene lasišče, obraz, telo in druge dele telesa. Značilni simptomi so rdeče, luskaste lise na koži.
Glivične okužbe lasišča: Glivične okužbe lasišča, kot sta tinea capitis in favus, lahko povzročijo srbenje, luskavost in izpadanje las.
Folikulitis: Gre za vnetje lasnega mešička, ki lahko povzroči srbečico, rdečico in izpuščaje na lasišču.
Pedikuloza: Gre za okužbo s pršicami, ki lahko povzroči srbečico, luskavost in izpadanje las.
Trihotilomanija: Gre za motnjo, pri kateri posameznik izpuli svoje lase, kar lahko privede do plešavosti in drugih težav lasišča.

Če imate težave z lasiščem, se posvetujte z dermatologom, ki lahko predpiše ustrezno zdravljenje ali vas napoti k specialistu, če je to potrebno.

Kako zdravimo plešavost z zdravili?

Obstaja več zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje plešavosti pri moških in ženskah. Najpogostejša zdravila za zdravljenje plešavosti:

Minoxidil: To zdravilo se uporablja za spodbujanje rasti las pri moških in ženskah. Nanesemo ga neposredno na lasišče enkrat ali dvakrat na dan. Minoxidil lahko zmanjša izpadanje las in poveča gostoto las.
Finasterid: To zdravilo se uporablja pri moških za zdravljenje androgene alopecije, ki jo povzročajo visoke ravni dihidrotestosterona (DHT) v telesu. Finasterid zmanjšuje proizvodnjo DHT v telesu in lahko upočasni izpadanje las in celo spodbudi rast novih las.
Dutasterid: Podobno kot finasterid se dutasterid uporablja za zdravljenje androgene alopecije pri moških. Dutasterid zavira tvorbo DHT in lahko pripomore k upočasnitvi izpadanja las in spodbujanju rasti novih las.
Spironolakton: To zdravilo se pogosto uporablja pri ženskah za zdravljenje androgene alopecije. Spironolakton deluje kot antiandrogen in lahko pomaga zmanjšati učinke androgenih hormonov na lasne mešičke.

Poleg zdravil lahko zdravnik priporoči tudi druge postopke, kot so presaditev las ali lasersko zdravljenje. Pomembno je, da se posvetujete z zdravnikom, preden začnete uporabljati katero koli zdravilo za plešavost, saj ima lahko zdravilo stranske učinke in ni primerno za vsakogar.

Obveščamo vas, da v naši ustanovi do nadaljnjega ne nudimo storitev s področja dermatologije. Zahvaljujemo se vam za razumevanje in podporo. Za vse ostale storitve smo vam še vedno na voljo, in vas vabimo, da si ogledate našo ponudbo.